Welcome
sem začela razmišljati pred nekaj leti, ko sem na Instagramu po naključju naletela na self-help guruja iz Teksasa, ki je svojo metodo zgradil na konceptu moške in ženske energije. V svetu, v katerem sem odraščala oziroma ga spoznavala skozi študij, literaturo in kulturo, za kaj takega ni bilo prostora, saj so vsebine, ki sem jih vpijala, večinoma temeljile na razgrinjanju nepravičnih razlik med spoloma oziroma iskanju enakopravnosti. Zato me je koncept odkrivanja moškosti sprva odbil – zakaj bi v stoletju, ko na vrsto končno prihajajo ženski glasovi (in drugih sicer marginaliziranih skupin), sploh še razmišljali o nečem
tako preživetem, kot je moškost?
A kmalu sem opazila, da se raziskovanje moškosti počasi prebija v javni diskurz, kar se je sprva pokazalo na medijih, ki jih sicer ustvarjajo nestrokovnjaki, na primer na socialnih omrežjih, YouTubu in podkastih. Toda tisto, kar se dogaja na obrobju javnega diskurza, kmalu vzbudi zanimanje raziskovalcev, in nič nenavadnega ni, da se je v preteklih letih o moškosti začelo razglabljati tudi v stroki. Tako si je na Netflixu mogoče ogledati dokumentarec iz leta 2020 z naslovom Beyond Man and Masculinity, v začetku marca 2023 pa je v Ljubljani potekal simpozij o čustvenosti moških v patriarhatu Ko moški jočejo, se svet ustavi. Prav iz tega razloga smo v tej številki Novembra objavili tudi kolumno Darka Ilina, doktorskega študenta, ki na Univerzi v Novi Gorici raziskuje reprezentacije moškosti v literaturi. Kot so po univerzah že razširjene ženske študije in študije feminističnih teorij, se kaže, da se bodo v prihodnosti ustalile tudi študije moškosti.
Toda November je literarni časopis in v ospredje postavlja literaturo, fikcijo in ustvarjalnost. Lepota literature je namreč prav v tem, da avtorjem in obenem bralcem pušča veliko več svobode doživljanja in se ne zapira v koncepte, ki so značilni za znanstveni premislek. Ko smo pisce in piske povabile k pisanju o moškosti, smo želele izvedeti, kako moškost doživljajo oni in kaj nam o moškem lahko pove literatura.
Zanimalo nas je, ali bo literatura zmogla pokazati tisto, kar je pri moškosti žlahtnega, in hkrati razgrniti razpoke, ki zevajo med resničnim moškim in idealno predstavo o njem. Izvedeti smo želele tudi, ali se bo tema moškosti skozi tekste poenotila z moškim spolom ali bo o njem kateri od avtorjev razmišljal tudi kot o spolno nevtralnem konceptu (kot je zapisal Jung, ima najbolj možat moški najbolj žensko dušo in najbolj ženstvena ženska moško). Avtorji in avtorice so nam v svojih prispevkih povedali zelo veliko. Pokazali so se ponavljajoči se motivi, ki se prekrivajo in dopolnjujejo, ker so neločljivo povezani (tudi) z moškostjo, kot na primer očetovstvo, moško prijateljstvo (oziroma tovarištvo), moč, telesnost, čustva, pornografija, gejevstvo, osvajanje. Skozi več prispevkov se je pokazalo, da je moškost pravzaprav neločljivo povezana z medosebnimi odnosi in spolnostjo ter se torej oblikuje predvsem v odnosu do drugega.
V tokratni številki časopisa se tako predstavljajo odlični pesniki in pesnice: Darinka Kozinc, Eneja Štemberger, Rok Pogelšek, Lucija Mirkac, Tanja Ocelić, Nejc Rožman Ivančič, Pino Pograjc, Katarina Polojaz, Mirjam Dular, Borja Bolčina, Kaja Rakušček, Jernej Grlj in Ana Hudobivnik. Prevajalec in pesnik Matej Tratnik je iz furlanščine prevedel pesem, ki na prefinjen in humoren način ponazarja vztrajanje mladeniča, da osvoji damo. Pisatelja Tomo Podstenšek in Primož Mlačnik sta napisala zgodbi, ki sta si presenetljivo podobni, obe pa se odlikujeta po prefinjenem humorju, kar morda kaže, da je moškost koncept, ki ga ni treba jemati preveč resno. Literarna kritičarka Tinkara Uršič Fratina je napisala pronicljivo kritiko kratkoprozne zbirke Nedaleč Alexa Kame Devetaka, ki se je z zgodbo predstavil v prejšnji številki.
Objavljamo tudi scenarij za kratki film Roka Perica Sreča je za pičke, ki je nastal na scenaristični delavnici Osnove scenarističnega pisanja, ki jih je v organizaciji JSKD Nova Gorica izvedla scenaristka Tamara Babić Nikiforov. November pa vas vabi tudi k ustvarjalnosti: zgodba Roka Pogelška, ki je nastala v okviru literarnih delavnic, vas lahko spodbudi k pisanju, četudi še nikoli niste poskusili, ali pa vam pomaga razbiti pisateljsko blokado, če vas ta trenutno pesti. Ne spreglejte niti povabila k pisanju za novo številko in nam pomagajte iskati načine, kako literatura nagovarja še eno zahtevno, a aktualno snov.
Katarina Gomboc Čeh,
odgovorna urednica
